Etična psihoterapevtska praksa ne temelji zgolj na poznavanju etičnih kodeksov in izogibanju očitnim kršitvam. Uresničuje se v vsakodnevnih odločitvah psihoterapevta_tke, v načinu vzpostavljanja in ohranjanja terapevtskega odnosa, prepoznavanju lastnih ranljivosti ter pripravljenosti na refleksijo svojega dela.
V prvem delu predavanja Etika v psihoterapiji smo se osredotočili na filozofske temelje etike in reševanje moralnih dilem.
Obravnavali smo biološke in nevroznanstvene vidike etičnega ravnanja, stopnje neetičnega ravnanja ter razlike med strokovno napako, etično dilemo in neetičnim ravnanjem.
V drugem delu bomo pozornost usmerili k prepoznavanju tveganj v psihoterapevtski praksi ter k dejavnikom, ki psihoterapevtu_tki pomagajo ohranjati etično in strokovno držo.
Obravnavali bomo etiko dotika in telesnega stika v psihoterapiji ter negativne izkušnje v psihoterapiji z vidika klientov_k. Spoznali bomo oblike neprofesionalnega in neetičnega ravnanja ter opozorilne znake v vedenju psihoterapevta_tke, ki lahko kažejo na povečano tveganje za prestopanje strokovnih in etičnih meja.
Posebno pozornost bomo namenili pomenu učne terapije, supervizije in intervizije kot pomembnih varovalnih dejavnikov etične prakse. Govorili bomo tudi o etičnem napotovanju klientov_k, odgovornem oglaševanju psihoterapevtskih storitev ter možnostih in tveganjih uporabe umetne inteligence kot podpore pri psihoterapevtskem delu.
Predavanje je namenjeno psihoterapevtom_kam, edukantom_kam psihoterapije ter drugim strokovnjakom_injam, ki želijo poglobiti razumevanje etičnih tveganj v psihoterapevtskem delu in okrepiti sposobnost njihovega pravočasnega prepoznavanja.
Udeležba na prvem delu predavanja ni pogoj za udeležbo na drugem delu.
